Upor v Oaxaci je vstopil v 171 dan, pospremljen s petimi ranjenimi in dvema pohodoma.
Pet nepokornih prebivalcev je bilo iz neznanega razloga pridrzanih in odpeljanih na neznano lokacijo. To PRI-isticni paramilitarci in zvezne okupatorske sile pocenjajo ze vec dni, ljudi pa po vecdnevnem mucenju v »varnih hisah« odpeljejo v drzavne zapore.
Edini dialog poleg nasilja, ki ga pozna Ulises je izpuscanje izginulih, kar naj bi bil znak njegove dobrote. Vendar, je pred dnevi vsaj tretjina Oaxacanov (preko milijona ljudi) na 6. mega pohodu pokazala, da naj izgine. Pogresal ga tako in tako ne bo noben vec. APPO (Ljudska skupscina prebivalcev Oaxace) vlaga veliko energije v to, da bi ljudje vsaj izvedeli nekaj o njihovih bliznjih, ki so jih ugrabile roke kapitala in represije. 15 pravnikov se je odlocilo pomagati APPO in ustanovilo posebno pravno komisijo. Seveda je bil clan komisije pote , ko se je pojavil v medijih tarca napada.

Mnozica preprostih zena je ponoci s svecami v rokah protestirala in zahtevala umik zveznih sil. APPO je svoje pogoje za dialog z oblastniki se zaostril. Poleg umika Ulisesa in zvezne policije PFP zahtevajo se deblokado Radia Universidad, ki je skorajda vsak dan tarca napada in izpustitev izginulih in zaprtih.

Ulises je organiziral shod v svojo podporo, ki se ga je udelezila pescica ljudi, v primerjavi s 6. mega pohodom. Glede njegovih demonstracij zagotovo velja, da se v Oaxaci nic ne dogaja, kar je Trdorokec trdil se po vec mesecih upora prebivalcev Oaxace.