Upor vec kot 350 organizacij, se je zacel 22. maja 2006. Zgodil se je na zgodovinski nacin, ki se je morda ze uresnicil v Chiapasu po 1. 1. 1994, vednar se nikdar v Oaxaci!
Glavni cilj upora, ki je postal javen in se je internacionaliziral predvsem prek zahtev delavk in delavcev v izobrazevanu 1. maja 2006, je zdruzeval zahteve po povecanju sredstev za izobrazevanje, socialne zahteve po solskih malicah ter ucni literaturi za ucence ter za finansiranje obveznih solskih oblekic (uniform) za najrevnejse otroke.
Do 13. junija je bil vsakrsen poskus upornih gibanj po dialogu s strani vlade ultimativno zavrnjen. Vendar poskusi po dialogu so bili s strani uciteljev ter drugih organizacij podani ze vseh 750 dni vladanja guvernerja Ulisesa. Z nastopom guvernerja PRIsticne stranke (ki je bila – mimogrede – na zadnjih federalnih volitvah popolnoma porazena) se je v Oaxaci pricela represija v vseh segmentih druzbenega zilvjenja. Ulises je namesto dialoga zagnal medijsko kampanjo, za katero je v tednu dni porabil nekaj milijonov mehiskih dolarjev proracunskega denarja, da bi diskreditiral in iznicil gibanje.
Neuspesno! Gibanje je bilo se mocnejse in hitrejse, zato je Ulises angaziral Efreina Morales, da je vzpostavili pristicno Organizacijo ocetov za izobrazevanje, da bi vodili novo fronto proti gibanju. Zopet neuspesno!
Kot naslednji korak, da bi gibanje vendarle iznicili, republiski parlament z Ulisesom na celu, uporabi predstavnike obcin, da povecajo represijo v drzavi. Ustanovijo Koordinacijo za izobrazevanje. Neuspesno! Za to se se fantje: ULISES z zvezno policijo, podporo FOXa idr. mozmi fasizma – odlocili ter 14. junija 2006 zjutraj z vso silo udarili po uciteljih, kmetih, delavcih idr., ki so zasedali v zgodovinskem jedru mesta Oaxace. Iz zraka in zemlje so usuli solzilce ter spreje na kratke razdalje (poper-spreji) ter uporabljali orozje, ne da bi jih mnozica, v kateri so prevladovale zenske z otroki ter starejse osebe, odvrnila od stihijskega napada.
Ljudstva niso klonila. Po napadu so se uprla ter vnovic dokazala nesposobnost nezakonite vlade, da bi razresila zgodovinske in legitimne zahteve ljudstev Oaxace. Gibanje se je transformiralo v ljudsko-uciteljsko gibanje z eno, edino in nespodbitno zahtevo: ODSTOP GUVERNEJRA ULISESA!
Tako se je konkretizirala unija vseh politicnih vidikov mnozicnih gibanj v eno samo prioriteto, iz katere je nastal APPO – Ljudska skupscina ljudstev Oaxace (ki vkljucuje 350 razlicnih organizacij, sindikatov, staroselcev in staroselk, studentk, kmetov in kmetic, zensk ter drugih formacij, med katerimi je tudi SNTE, Sekcija 22, ki zdruzuje 70.000 delavcev in delavk v vzgoji in izobrazevanju). S koordiniranimi akcijami so ljudstva zasedle komunikacijske centre, postavila barikade ter popolnoma blokirale sedeze vseh treh vej oblasti s permanentnimi tabori.
Odgovor vlade je bil: povecanje represije. Guverner je tokrat na ulico poslal placane infiltrirance ali zadnje strankarske fanatike, PORRE (bivse studente, ki sluzijo stranki PRI ter potrebe stranke branijo z orozjem) ter paramilitarce, da bi napadli vse, ki sodelujejo v ljudskem boju.
Do danes je ULISES v solo in federalno koordiniranih akcijah pobil 15 nasih tovarisev, med katerimi sta bila 2 otroka in 1 novinar!
Med 21. septembrom in 9. oktobrom so ljudstva Oaxace krenila po vec kot 500 km dolgi pes poti iz Oaxace v Mex City D.F. z zahtevo po odstopu Ulisesa.
27. oktobra je na zahtevo ljudstva odgovorila federalna vlada (FOX), ki je v Oaxaco poslala preventivne policijske enote z vso vojno opremo, da v Oaxaco prinesejo “mir!” Nedvomno je uspel zatreti ljudstvo in povecati teror, je pa hrati dosegel tudi mobilizacijo in ljudsko vstajo po vseh delih Mehike! Ceprav vlada pridrzuje prebivalce, zapira studente in ugrablja univerzitetne profesorje, ter tako ali drugace odstranjuje vse, ki podpirajo APPO, prav to noc se v Oaxaco pelje karavana avtobusov, kamionov, osebnih vozil, javnih in urgentnih prevozov, da bo jutri v Oaxaci proti represiji ponovno vstalo LJUDSTVO!
Kljub vsej dosedanji represiji drzave, je 2. novembra ljudstvo Oaxace se relativno osamljeno vendar s koli, kamni, pogumom in zahtevo po svobodi, ubranilo avtonomijo univerze (UABJO), ter PFP nagnalo nazaj, cepet na vroc glavni trg, zocalo.
PROTI REPRESIJI V OAXACI JE NASA ENOTNOST V ORGANIZIRANEM BOJU, V VELIKI ZVEZI, KI BO PREBILA ZACARAN KROG REPRESIJE.
Konec konvojem smrti, ki jih posilja Ulises!
APPO se ne bo umaknil, dokler ne odide Ulises in PFP iz drzave!
Osvobodili in vrnili bomo izginule tovarise in vzpostavili LJUDSKO VLADO, ki bo vladala UBOGLJIVO.
To bomo dosegli s solidarnostjo vseh druzbenih skupin v dezeli.
Klicemo spostljivo in bratsko celotno civilno druzbo, da hodi skupaj z ljudstvi Oaxace, saj v tem trenutku Oaxaca pomeni solidarnost z Mehiko in to kar se dogaja v Oaxaci, je zgodovinska referenca in zavidljiv primer nacionalnega boja proti avtoritarnim rezimom v karterih zivimo.
!PRESENTACION CON VIDA DE LOS DESAPARACIDOS!
(Ziva povrnitev izginulih!)
m2
Spletna stran, ki redno poroca o boju v Oaxaci (v spanscini) www.oaxacalibre.org