"!ORA COMPAS, VAMOS A PARTIRLES LA MADRE!"

(Sedaj tovarisi, jim bomo jebali mater!)


je vceraj (2.11.) krical APPO (ljudska skupscina ljudstev Oaxace) na barikadah v popolni vojni, ki jo je zjutraj pricela PFP (preventivni federalni policiji), na pobudo predsednika v odhajanju FOXa, governerja Oaxace - ki mora pasti - Ulisesa in samonastavljenega bodocega predsednika Mehike - Calderona.

"To je zgodovinskega pomena za boje v Mehiki" pravi Flavio Sosa (APPO).

Noticias (dnevnik v Oaxaci), ki sicer ne izide ob petkih, je dans s posebno 8 strani dolgo izdajo predstavil vojno, ki jo je vceraj v Univerzitetnem mestu (UM) pricel PFP - ter dolocil zmagovalca - clovestvo mnogoterih maldih, otrok, hendikepiranih, zensk, studentov, docentov, uciteljev, asistentov, profesorjev in rektorja, ki so (skupaj z in kot) APPOm in vrsto drugih kolektivov, skupin in posameznikov branili avtonomijo univerze - zadnjo in najbolj boleco tocko gibanja za svobodo, pravicnost in mir.

V cetrtek zjutraj je 4000 deckov PFPja z visoko tehnolosko sufisticiranim orozjem za zemljo in zrak napadlo nepregledno veliko skupino upornih ljudstev v Oaxaci. Boj ali vojna, kot napad PFPja imenujejo v Noticiah, je trajal 7 ur. Ob 14:30 je PFP bolece zapustil univerzitetno mesto, kajti avtonomija je dobila svoj dan!

"ZMAGA!" pravijo v Noticiah, tako lahko oznacimo vcerjasnje boje. "Zmaga", pa ceprav se federalni sekretar za varnost izmika z nebulozami, da v Oaxaci ne gre za demonstracije moci - vsekakor je cetrtek ZMAGALA avtonomija in ustvarjalanost, brez orozja in tehnologije. (((seveda se je mularija in starija tudi dobro opremila: bazucas hechizas, molotovke, frace, montoni kamnov...))) PFP priznava, da je ranila prek 200 ljudi, 20 je izginulih, 30 pridrzanih - predvsem profesorji, docenti in studenti!. PFP je utrpel 4 hujse zrtve in 6 z lazjimi opeklinami. Izgubili so dva oklepnika z vodnima topovoma. Med stirimi novinarji, ki so utrpeli vecje telesne poskodbe je bil eden tudi vladni novinar (ostali trije pa eden od Universala ter dva od Proceso).

Boj v Univerzitetnem mestu se je bil za vsak centimeter. 7 ur neprekinjenega boja za vsak centimeter na obeh straneh. Pred PFPjem uporniki niso bezali. Podpora je prihajala z vseh delov mesta. Zenske iz okolice so upornikom prinasale kis in vodo, da bi hitreje odpravljali bolecine od plinov, pa pijaco, hrano. Vsa ljudstva v Oaxaci poskusajo prispevati k boju.

V nekaj minutah po zacetku napada je med uporniki stal tudi rektor univerze UABJO - FRANCISCO MARTINEZ NEGRI (Universidad Autonoma Benito Juarez de Oaxaca), ki je od PFPja zahteval takojsnje spostovanje avtonomije. Napad je obsodil in od FOXa zahteva takojsen umik enot iz UM. Zahteva, da se kriza v Oaxaci resi po politicni in ne vojaski poti.

Studentje medicine so poskusali oskrbovati vse ranjene upornike. Z jeepom Liberty, ki ga je PFP napadel, so ranjenim nudili prvo pomoc in prevoz iz vojnih linij. PFP je namrec poleg solzilcev, vodnih topov uporabil tudi pistole. Plin, ki ga je PFP spuscal iz zraka je zastrupil veliko stevilo otrok, ki zivijo v neposredni blizini UM.

Ce so gibanja v Oaxaci 14. junija 2006 simbolno ze vrgle Ulisesa iz oblasti, je vcerajsnja (2.11.2006) obramba avtonomije porazila se FOXa, PFP in Calderona.

Podobno kot pri vstaji zapatistov 1. 1. 1994 v Chiapasu, se je tudi v tukajsnjem vojnem stanju Oaxace cerkev ponudila in sprejela vlogo mediatorja. Vloga cerkve v Latinskiameriki je mocno razlicna od cerkve v Evropi. Ker so vsa pogajanja ponovno na tocki 0 in ker je po 165 dneh ze 16 mrtvih, je cerkev v Oaxaci pripravljena mediirati med APPO ter drzavno stranjo. APPO ter prav vsa gibanja so zavrnila kakrsna koli nadaljna pogajanja z Abascalom - vladnim sekretarjem, ki se ni drzal dogovorov in ki je bil silno neuspesen v pogajanjih z gibanji. PFP je med drugim napadel tudi cerkev petih gospodov. Skofija je protestirala sekretarju vlade.
Skof je pripravljen na mediacijo pod petimi pogoji:
1. da morajo vzpostaviti dialog med vsemi socialnimi skupinami, ki bodo predstavljale vse druzbene skupine v Oaxaci;
2. da naj bodo predstavniki druzbenih sektorjev v proporcionalnem stevilu - da naj se dolocita metodologija in logistika, ter da naj bo druzba o vsem tem obvescena;
3. koordinacija mora biti neodvisna - da bo mozen realen konsenz, ki bo omogocal prehod k druzbi sprave in miru;
4. da pride do popolnega premirja v casu pogajanj in dialoga med vsemi vpletenimi stranmi;
5. da se k dialogu povabi tudi zunanje opazovalce, ki niso vpleteni v konflikt in ki v druzbi uzivajo moralno podporo.

Danes ponoci bo v skofiji potek sestanek za dokoncen dogovor. Ce bo mediacija sprejeta, se bo dogajala v centralni katedrali v Oaxaci (tu se ponavlja proces, metoda in prostor mediacije kot pred desetlejtem pri zapatistih!)

APPO je zaradi vcerajsnjega nasilja v UM ponovno pozval k petim temeljnim upornim strategijam:
1. ponovna generalna ofenziva vseh celic v uporu!
2. ponovna vzpostavitev in utrdba barikad!
3. boj bo trajal do odhoda Ulisesa!
4. boj mora teci brez kakrsnih koli dejanj vandalizma, kraje, zaziganja in pridrzevanja!
5. okrepiti je potrebno najvecjo barikado na obmocju univerzitetnega mesta in radia Univesidad.

Celostna vsebina Oaxacskega boja ( OIDHA; SECCION 22, sindikatov, kolektivov, staroselcev ... ... ... ter drugih upornih kolektivitet) zdruzenega v APPO, se je mnozila zadnje mesece. Od petka (29.10?), ko je v Oaxaci PFP pricel z vojskim bojem, pa gibanja govorijo predvsem o metodologiji upiranja. Vojna v Oaxaci, ki je nihce se noce poimenovati vojna - Noticias primerjajo z napadom Izraela na Libanon.

11. 11. 2006 (v nedeljo) bo v Oaxaci 6. mega-marcha.


Mnozijo se poskusi zavzetje zocala s strani vseh ljudstev, skupin in kolektivov v Oaxaci. Ta kricijo: "Ulises bo sel, ce hoce al pa ne!!!"

TOMA LAS CALLES!

m2