Tipkava v razlicnih kaficih, internetnih klepetalnicah in v upornih celicah, tako da sva ze vsa zmedena, kljub vsemu meniva, da je vsebina pomembna, zato jo poskusite razsiriti in integrirati v domace boje.
Noc in jutro 2. 11. sta bila razmeroma tiha. Trupe PFP (preventivne zvezne policije), ki so na zocalu (osrednjem trgu v glavnem mesta Oaxaca) vso noc bedele nad upornimi kmeti, staroselci, delavci, sindikati, ucitelji, vzgojitelji, studenti ter drugimi segmenti upornih ljudstev v Oaxaca, so vendarle spregledali kakega malega temnega staroselca ali staroselko, ki so cez noc ze grdo prekrite napise predvsem proti guvernerju Ulisesu, sedaj se proti PFP, prekrile z novimi slogan, predvsem v krvavo rdeci barvi. Ulises je moral ustanoviti mlado brigado, ki je ponoci brisala napise. Vendar le nekaj metrov iz zokala jih je ze na ducate, se malo naprej milijone...
Zahteve, ki ostajajo, so ze 164 dan iste, se nenehno vrezavajo v zidove, celo na drevesa zocala, na vratih, po ulicah, na transparentih, plakatih ... za mrtve domacini postavljajo okrasene kapelice improvizirane na ulice ? Kdo, kdaj, kako ? in kje so ti komaj vid uporniki? Vsepovsod. Pravkar sva s skupino idymedije in drugih medijskih upornikov iz vseh delov Mehike, v eni od obicajnih hisk, tokrat namenjeni sestavljanju filmov, ki bi novice o represiji in nasilju o Oaxaci ponesli v svet. O tem pa zal ne moreva pisati vec...
Pojdimo nazaj na jutro. Za drugic zapored se sprehodiva tistih dva do tri avenij do zocala, se usedeva pred najbolj prestizno lozo ter se pustiva postreci z najboljsim zajtrkom v najinem zivljenju. Tezava je, da morava to dobsedbo storiti, da se lazje pretvarjava, da sva turista ? saj oba ? prvic v najinih aktivisticnih divjanjih zajtrkujeva obdana s prek 4000 mladih, majhnih, staroselcev, ki so nedvomno ?uvozeni? iz vseh vasi po neizmerno veliki Mehiki in ki vestno in pridno izvajajo nalogo! Placani in pokorni. Tisti, ki so se ze prenehali upirati. Najbrz so v tako razkosni opremi odeti prvic ? saj se nenehno pogledujejo v ogledala avtomobilov, eden se ustavi tik pred nama, da potegne robec, pocepne in si zlosci cevlje, spet naslednji ima tezave s pendrekom, saj mu seze globoko pod ramena ? tako da je vsa oprava za dobrih meter petdeset ali sestdeset visokih in najbrz niti ne 18 let starih mladih deckov prava avantura. V vsem skupaj nedvomno uzivajo, saj so do ?turistov?
vljudni tudi potem, ko ob 14:00 se vedno stojijo v vsej bojni opravi sredi najvecje vrocine, ki je najbrz krepko prek 30 stopinj...
Samo en sprozen avtomat bi lahko pobil pol vojske vkljucno z nama vred... pa se smejiva... Osupljivo namrec je, koliko orozja je drzava vlagala v to novo ceto, ki se imenuje PFP, ter kaksne in koliko instrumentov more nositi vsak mladi decek, fant, poba! Vsec so si. Morda so prvic tako ?nobel napravljeni?. Pogledujejo se v zrcala, se nasmihajo. Nekateri celo pozdravljajo. Da bi jih opazila med mnozico vojske. Potem pa poleg vse te vojske, ki pokriva vrt zocala (ki je mimo grede malo vecji od ljubljanskega Kongresnega trga ali Parka Zvezda), pociva se vrsto oklepnikov ? nekje med tankom in bagerjem, pa pravi bagerji, kamioni za prevoz vojske, ter neke druge enote, ki so tam najbrz bolj za kamuflazo, katerih avtomobili so pobarvani z rdecim krizem in na njih pise nekaj v stilu ?podporne federalne enote? ? kdo ve, ce je poleg naju in veverice, ki je privihrala iz bogate krosnje starega drevesa, se kdo tako zgorzeno napet vendar hkrati v jedru zla, ki bo ? o tem je tezko
dvomiti ? morilo v naslenjih dneh!
Pa naj ze zakljucim z zajtrkom: imava tipicen hot cace, ki je v Mehiki priljubljen ter sadje z jogurtom, kavici in obemi ocesi spredaj in zadaj krepko razprti, da pokajo kosti. Ko zakljuciva to groteskno obedovanje, kupiva Noticias (osrednji Oaxacski dnevnik, ki ga je Ulises lani poleti prepovedal!, vendar je z demonstracijami in hitrim odzivom javnosti le pricel ponovno obratovati). Prodajalec nama ga na hitro zlozi in pospraviva ga v torbo. Nahitro pomezikne, medtem ko enemu starejsemu vojaku PFPja ze prodaja National Geographic... Trpiva ko zivin, ker ne moreva posneti vseh prizorov, ki jih pozirava. Nekaj fotografij na medije sveta bi zagotovo priklicalo gibanja ali vsaj kake nevladne organizacije, katerih prisotnost bi morda zacasno, morda dolgorocno prekinila nasilje nad ljudstvi Oaxace, ter vsaj po nekaj letih Ulisesove torture prinesla nove moznosti otrokom, starcem, staroselkam, uciteljem, socialnim in drugim delavcem...
Najslabsa in zadnja vest je, da je zvezna vosjak le slabe stiri ure od mesta in lokalni aktivisti pricakujejo, da lahko poci v teh dneh, prav tako napovedujejo, da ne bo pocilo samo v Oaxaci, pac pa po vsej Mehiki.
Do vceraj, ko sva vstopila v Oaxaco sva bila v stiku z uporniki ? nevladno organizacijo OIDHO, katerih komunikeje in porocila smo na slovensko dostje posiljali in prevajali v zadnjih mesecih. Ta nevladna organizacija je v 15 letih pomembno okrepila boje staroselk in staroselcev iz visavij Oaxace ter jim nudila logisticno, informacijsko ter pravno pomoc. V vaseh je postavljala piratske radije, alternativno izobrazevanje in zdravljenje, ter vrsto drugih projektov, ki so staroselcem omogocali efektivno samoorganizacijo, predvsem pa boj proti vsem planom transnacionalnega kapitala, ki so se zgrnili na drzave od Pueble do Paname, in med katerimi so na najvecjem udaru drzavne prepresije za potrebe transnacionalnega kapitala in predvsem kapitala ZDA prav Oaxaca, Guerrero in Chiapas ? najrevnejese med vsemi in tudi najbolj uporne. V Gvatemali se dogaja podobno ? vlada za potrebe kapitalskih intesov napada predvsem mayevske regije, ki so bogate z naravnimi viri in si jih kapital se
ni uspel podrediti... Pa pojdimo nazaj. Boji se mrezijo in vzvodi za vse bolj uporna ljustva so podobni: represija kapitala, pri kateri clovesko zilvjenje ne steje prav nikakrsne vrednosti ? niti te, da bi ga lahko dostojno pokopali...
Ker torej nisva uspela do OIDHA in ker kaze, da so tudi drugi aktivisti iz mesta (enega vendarle srecava nocoj, ta naju pelje v aktivisticno celico, kjer dobiva dalec najvec informacij) sva pricela analizirati medije, predvsem Notocias, slisiva tudi radio, ter kratke razsikovalne pohode po mestu ? da vidiva kje in kako se dogaja upor in kako nastopa represija. Prav sedaj poslusava, da je PFP napadel tik pred univerzitetnim kampusom, od koder oddaja piratski radio in da naj bi bila 2 novinarja ranjena. Helihopterji preletavajo tole oficino z internetom tako bobnece, da komaj se slisiva radio. Morda bodo Oaxaco pocistili se nocoj. Vojska PFPja je ze rahlo utrujena in verjetno jih na soncu v crnem ne bodo vec mogli zadrzevati... Da je zvezna vojska v blizini poleg vseh teh PFP in podpornih baz na zocalu, pa je strasljivo.
Vendar APPO in nacionalni sindikat uciteljev (Seccion 22) nista sama. Preden je PFP zasedel in dobesedno opustosil glavni trg mesta z rahlo okolico, se je sindikat uciteljev sicer dogovoril z Abascalom - to je neke vrste vladni svetovalec, ki je bil namescen s strani zvezne vlade za pogajanja. Najhuje je, da prav v petek, ko so bila pogajanja zakljucena in ko so ucitelji sklenili, da pricnejo s poukom, se celo dogovorili, da bodo zamujelo nadokandili z dodatno dnevno uro in skrajsanjem oprihodnjih pocitnici, je predesednik v odhajanju FOX - poslal PFP. APPO in Seccion 22 sedaj ugotavljajo - da prekinjajo vsa pogajanja in kompromise, saj kot kaze, je drzava kljub kompromisom udarila na najnizji in najkrutejsi nacin.
APPO, Seccion 22 in nepregledno stevilo kolektivov, organizacij, zvez in sindikatov, ki so se vkljucili v boje za ljudtva Oaxace, niso sami!!!
Okrog 3500 zapatistov je ob 5h zjutraj zasedlo glavne dovoze do San Cristobala de las Casas ter se nekatere druge ceste v Chiapasu. Demonstracije so se pricele vrstiti tudi po vrsto drugih drzav. Predvsem iz ZDA prihajajo ogorcenja in manifesti univerzitetnikov ter drugih delavcev znanosti ? predvsem iz podrocja latinsko-ameriskih studij, sociologije in antropologije. K temu jih je vzpodbudila tudi smrt Ronald Bredley Willa, mladega studenta, novinarja, ki je posnel svoje lastne morilce.
Ko sva se danes sprehodila do katedrala Santo Domingo, ki je le dobre 3 ulice oddaljena od zocala, kjer je APPO v casu dneva mrtvih za vse umrle v boju proti Ulisesu pripravilo posebne oltarcke, sva nasla tudi komemoracije namenjene Willu. Dva izmed PRI, ki sta umorila Willa, sta bila vceraj izrocena sodiscu vendar brez priprtja, ker naj bi v njunem primeru slo samo za ?samoobrambo?. Odgovorna za smrt imata ime in priimek: ABEL SANTIAGO ZARATE in ORLANDO MANUEL AQUILAR COELLO. Organizacija spanskih medijev v ZDA, ki steje 240 medijev od Foxa zahteva takojsnjo razjasnitev umora Willa.
V 164 dneh vstaje v Oaxaci je bilo ze 16 mrtvih. Med njimi je tudi bolnicar Alberto Lopez Bernal, ki je umrl v nedeljo, ko je reseval dva ranjena otroka pred PFPjem. PFP ga je ustrelil in umrl je na mestu. Star je bil 27 let in je imel dva sinova.
Protesti za Oaxaco in zrtve nasilja pa se sitrijo tako po republiki, drzavi in sirse. Vcerajsnji protesti so bili pred Mex ambasado v Braziliji, Nemciji in Spaniji. Predvsem v Braziliji so bili demonstratje pregnani ? takov Rio de Janeiru in Sao Paolu. Compa Cezar sporoca, da v Barceloni organizirajo vecje demonstracije za 10 in 11. 11. V Mehiki se protesti sirijo v republike Jarisco, Tlaxcala, Tabasco in Chiapas. Zapatisti v Chiapasu so doslej zaprli ze 15 zveznih in republiskih cest. Na skrajnem severu Mehike pa so podporniki zapatistov skupaj s podpoveljnikom Subkomandantom Marcosom zaprli mednarodni most LERDO v zvezni drzavi Chichuaua.
31. 10. sledijo protesti v Parizu, Bilbao (Baski) in Buenos Airesu, kjer so v demonstracijah pred Meh. Ambasado zaprli dva protestnika... Maldi iz razlicnih delov Oaxace so pozvali civilno druzbo, da naslednjo nedeljo ponovno zavzamejo zocalo! Mladi so se distancirali od vseh politicnih opcij. Njihova akcija nastaja zaradi razzalitve Oaxaceske druzbe, da so zvezne sile zavzele zocalo (mestno jedro), ki ga sedaj uporabljajo kot stranisce. Vse, ki so zadnje tedne branili barikade klicejo, da se zdruzijo in na miren nacin zahtevajo, da se PFP nemudoma umakne iz mesta, saj je njihova prisotnost samo povecala negotovost in nasilje v Oaxaci. Prav tako bo to se eden od mnogih shodov proti Ulisesu!
31. 10. so poslanci v zveznem parlamentu ponovno obravnavali represijo v Oaxaci in vse stranke razen PRI in PVEM so zahtevale takojsen odstop Ulisesa, ker da je izgubil vso moc pod APPOM (Ljudska skupscina ljudstev Oaxace ? Asambela Popular de los Pueblos de Oaxaca).
Da bo jasna politicna situacija Mehike, je potrebno vedeti predvsem tole:
da so prevladujoce 3 stranke: PRI (ki je bila 70 let na oblasti in je prvic zgubila volitve, ko je nastopil predsednik FOX ? ki je iz stranke PAN). PRI je v osemdesetih in v zacetku devetdesetih morila staeoselce v Chipasu, kar so uporni zapatisti bolj kot ne neverjetno premagala z avtonomno politiko, ki jo sedaj ustvarjajo ze 12 leto. Ce bi PRI lahko brez tezav oznacili za fasiste (tudi Ulises je clan PRIja in uporna ljudstva ga klicejo fasist!), potem je PAN, ki jo je vodil FOX in ki ga bo 1. 12. 2006 zamenjal novo nastavljeni ali samopostavljeni predsednik FILIPE CALDERON (samopostavljeni zato, ker je na volitvah kot kazejo podatki glasovalo prek 3 milijone mrtvih in prebeznikov v ZDA ? za oboje je jasno, da niso volili!) ? PAN je zmerna desnica, ki je morda nekoliko zmanjsala represijo in da je FOX imel nekaj pomembnih spodrsljaljev, zaradi katerih se nenehno opravicuje ZDA in hkrati lize skornje Bushu... Tretja stranka PRD, pa se prodaja za novo levico, medtem ko jo
sestavlja stara skorumpirana elita prezeta z mladimi iz Univerze UNAM, ki so konec 90ih naredili revolucijo na univerzi. V nobenem primeru nobena od strank ne predstavlja resnega sogovornika, prek katerega bi gibanje lahko doseglo osnovne zahteve pó dostojnem in humanem zivljenju ? zato se zapatisti, upornikiv Oaxaci in Gerreru popolnoma distancirajo od uradne politike in ustvarjajo svojo!
Med omenjeno obravnavo v parlamentu, so sicer PRD, PAN zahtevale odstop Ulisesa. Ulisesu ostaja le se podpora lastne stranke... meetem ko celotna politika z nedoslednim in neodgovornim delovanjem vzdrzuje status quo. Daisny Selen Hernandez (PRD) zahteva minuto tisine za vse palde v Oaxaci. Méd klici imen mrtvih PRD vzklika ?Umrl za Oaxaco!?. Ulises s svojimi PRIsti méd tem na vse pretege angazira svoje mlade strankarske pajdase. Ti 31. 10 pripravijo demonstracijo za ?socialni mir v drzavi?. Noticias manifestacijo predstavijo kot modno pisto politikov, strankarskih birokratov in funkcionarjev PRIja. Méd sprehodom kricijo: ?Ulises, amigo, el pueblo esta contigo!? (ulises, prijatelj, ljudstvo je s teboj!)
Lopez Obrador (PRD), ki je pred kratkim za las izgubil boj za predsednisko mesto, se je ponudil vsem gladovno stavkajocim, ki so v D.F. (glavnem mestu México City, D. f.), da jih obisce in podpre. Predstavniki APPO (Ljudska skupscina ljudstev Oaxace) ga ne sprejemajo kot politicnega kandidata ? saj gibanja ne predstavlja nobena politicna stranka in niti ne potrebujejo politicnega predstavnika. Stavkajoci so brez hrane ze 17 dan, vec kot 450 ur in kazejo resne fizicne in psihicne posledice.To so predstavniki APPO, ki se ne morejo boriti v Oaxaci, saj jim ze mesece grozi ali uboj ali pa v Mehiki neprijeten status politicnega zapornika! Akcije v D. F. so tako neke vrste izhod iz zacaranega kroga represije v Oaxaci, ter azil za vse aktivne v APPo. EZLN (Zapatisticna vojska narodne osvoboditve) je v D.F. v podporo APPO in stavkajocim poslal dve komandatki Miriam in Gabriel ter komandanta Zebedeona. V D. F. so prinesli sporocilo podpre generalnega poveljstva ter podpornih baz
EZLN iz Chiapasa za ljudstva Oaxace. Sporocajo, da so tudi sami kmetje in staroselci in da se morajo boriti skupaj.
Amnesty International sicer od Mehiske vlade zahteva takojsnje pravno in psihofizicno stanje vseh 30ih zaprtih upornikov APPO, ki so bili zadrzani pó prihodu PFP. Nacionala komisija za clovekove pravice naj bi v mesto postavila svoje enote, ki naj bi od ljudi prejemali informacije o krsitvah. To so doslej izkoristili placani podporniki Ulisese, ki so podali prijave proti APPO.
Boj APPA je skorajda nemogoc, saj sedanji predsednik FOX zatrjuje, da v mestu ni vojske in orozja. Trdi, da je v zadnjih mesecih sam 24ur dnevno sodeloval pri pogajanjih in da je vesel, da so nasli dogovor, da pa sam kot demokraticno izvoljen predsednik ne more odpraviti Ulisesa ? da samo ljudstvo lahko dostavlja in postavlja guvernerja. Preprican je, da je pripeljal drzavo do stopnje, ki bo v naslednjih 6 letih prinesla samo gospodarsko rast in napredek. Se vec: FOX bo ponosno predal svoje sadove predsedniku Filipeju Calderonu, ki je opral glasove za zmago na zadnjih volitvah. Fox v zadnjem intervjuju (1. 11. 2006) sicer priznava, da je Oaxaca tezavna (politicno in tudi sicer), da pa to nikakor ne pomeni krize v celotni drzavi, da je to lokalni, marginalni problem. In Fox zanika, da bi bile policijske enote vpletene v zadnja pobijanja v Oaxaci. Vsem NGOjem in Zdruzenim Narodom pa priporoca, naj si kar sami ogledajo in da ce najdejo eno samcato krsitev clovekovih pravic,
da bo sam takoj posredoval in resil problem...
Kako da ni vosjke in da ni krsitev... Midva trpiva, ker tega se ne moreva ujeti v objektive! Aktivisti v celici imajo posnetke, in ti bodo na indymediji se danes. PFP ? cetudi policija, je vojno opremljena. Medtem Noticias la Voz de Oaxaca (zanje Eliza Ruiz James) porocajo, da je bilo prav z vstopom 4000 clanske cete PFP na zocalo veliko kioskov okradenih ter izropanih, razbitih, uriniranih tudi 37 trgovin. Pokradeno je bilo tudi zlato in srebro, in center se spreminja v stranisca, medtem ko PFP ze od sobote zaseda mesto...
Prav z vstopom PFP se je vse spremenilo. Sedaj je Ulises ostal popolnoma sam, saj se organizirajo mladi pa tudi vsi tisti, ki se doslej niso vkljucili v boj...
Senatorka PRDja, sicer mati izginulega iz sedemdesetih ? Rozarina Ibarra de Piedra ? ustanoviteljica komiteja Eureka, ki daje podporo druzinam izginulih trdi, da vlada v Oaxaci ni vredna niti ene smrtne zrtve in niti ene represivne akcije ter da vsi, ki se trudijo ohraniti Ulisesov sedez sodelujejo v odgovornosti do politicnih posledic tega nasilja. Foxa poziva naj v znak dobre volje ukaze odhod PFPja. Po njenih podatkih je bilo v zadnjih 164 dneh nasilja ze 8 izginulih, 2 med njimi sta se vedno na listi pogresanih!
Najvecji danasnji (2.11.2006) spopad se je zgodil v Univerzitetnem mestu (UM), ki se nahaja 3 km od centra mesta Oaxace (Avenija universidad) - na obmocju katere je 10 fakultet. Okrog 7:30 zjutraj je v UM vstopilo - okrog 3000 enot, ki so jih sestavljali PFP, PFI (policija federal de investigacion - raziskovalna federalna policija), vladna policija (policija ministerial), policija judicial (sodna policija) ter veliko stevilo tako imenovanih PORO - to so studentje in bivsi studentje, ki so pripadniki PRIja - oborozene skupine, ki sicer nimajo paramilitarnega treninga, vendar delujejo kot paramilitarci.
Vse navedene policijske enote so v 10 minutah podrle najvecjo barikado v mestu, ki je bila zgrajena 22. 8. na kriziscu med periferico in avenijo Universidad. Takrat so ljudje zaceli utrjevati notranjo barikado - znotraj obmocja univerzitetnega mesta, kjer se nahaja radio Universidad (AM) - edini alternativni, avtonomni radio, poleg radio Plantona (FM), ki se oddajata.
Najvecji spopadi so potekali med 11 in 15 uro na 4 razlicnih tockah na UM, na vsaki izmed tock je bilo od 2000 - 5000 ljudi, skupaj prek 10000 manifestantov - studentje, ucitelji, profesorji, okoliski prebivalci in TUDI REKTOR UNIVERZE!
V sedemurnem spopadu je bilo zaprtih vec kot 30 ljudi in 27 ranjenih. Porocajo tudi o zaprtih otrocih. Ranjeni so bili 3 novinarji. Eden izmed njih je huje ranjen - ta je neodvisni novinar. V spopadu je na strani drzavnih sil sodelovali 3 helihopeterji, ki so na manifestante spuscali solzilec ter stirje oklepniki z vodnimi topovi. Vec kot 15 vozil je sluzilo za gorece barikade. Muzeji in galerije se spreminjajo v hitro vzpostalvjene bolnice za vse manifestante, ki potrebujejo nemudno zdravstveno oskrbo.
Vecina pidrzanih je zaprtih v zaporu Tlacolula (15 km iz mesta) - to je zenski zapor, ki ga je dal Ulises rasiriti za dvojno velikost in je v njem v zadnjem mesecu kopicil politicne zapornike. Od petka do danes je bilo pridrzanih okrog 80 ljudi.
... se nadaljuje ob prvi priliki ...
m2