UPOR PROTI TIRANIJI IN GUVERNERJU V MEHIŠKI ZVEZNI DRŽAVI OAXACA

Upor se je začel 29. aprila 2006 z zahtevo učiteljev po izboljšanju razmer, kar je guverner Ulises Ruiz zavrnil. 22. maja so se začela množična zborovanja v Oaxaci, glavnem mestu istoimenske države. Na mirno izražanje učiteljskih zahtev se je vlada odzvala agresivno, 14. junija so namreč na ljudi iz helikopterjev metali solzivec, uporabljali pa so ga tudi policisti na tleh. Napadli so učitelje, moške in ženske pa tudi otroke. Represivni organi so pri tem uporabili strelno orožje, palice in pse. Veliko ljudi je umrlo, ogromno pa jih je bilo ranjenih. Zbrana množica na osrednjem trgu se je branila z lesenimi palicami in kamenjem, ki so ga našli na cesti, na pomoč pa jim je priskočilo tudi veliko prebivalcev iz soseske. Trupla domnevno šestih učiteljev in treh otrok so izginila, odpeljal pa jih je rešilec z lažnimi oznakami Rdečega križa, pogrešanih pa je še več oseb. Guvernerju je ves čas stala ob strani večina lokalnih provladnih medijev, zato, da se beseda o nasilju v Oaxaci ne bi razširila. Guverner Ulises izvaja represijo nad vsemi, ljudem grozi z izgubo delovnih mest. S pomočjo zvezne policije izvaja nasilje, s katerim želi preprečiti nadaljnje proteste.

Prebivalci Oaxace, študentje in socialne organizacije imajo od 14. junija le eno skupno zahtevo: »Takojšen odstop Ulisesa Ruiza, zaradi nasilja in umorov!«. Njegove ambicije po ohranitvi oblasti so ga pripeljale do velikega konflikta, ki ga je želel ublažiti tako, da je organiziral shod v njegovo podporo. Udeležencem je obljubil hrano in plačilo, vendar na koncu niso dobili nič od tega. Vladni uslužbenci so bili primorani vzeti dan neplačanega dopusta, da so se lahko udeležili »sramotnega« zborovanja, ki je bilo kljub korupciji veliko manjše, kot zborovanje njegovih nasprotnikov. Protirežimska gibanja so se 27. junija odpravila v glavno mesto Mehike, Mexico City, in zahtevala posredovanje zveznih oblasti. Ruiza ne priznavajo več za voditelja. Zvezne oblasti so protestnike pozdravile z lokalno policijo in jim preprečile vnos milijonske peticije v senat. Mehiški predsednik Vicente Fox ne želi sprejeti odgovornosti za situacijo v Oaxaci, Ulisesu pa še naprej dovoljuje izvajanje represije.

Nesprejemljivo je, da po štirih megaprotestih, ki se jih je udeležilo na tisoče ljudi, zadnjega pa skoraj milijon, ki se ne strinjajo z dejanji guvernerja, še ni bila predstavljena rešitev problema. Z nasiljem se nenehno soočajo tudi ljudje, ki boj podpirajo v medijih, ki širijo resnico, in, ki so dejavni v različnih organizacijah.

SVOBODO POLITIČNIM ZAPORNIKOM!

VRNITEV IZGINULIH!

SPOŠTOVANJE PSIHIČNE INTEGRITETE LJUDI!

KAZNOVANJE ULISESA ZARADI NASILJA 14. JUNIJA!