Midva sva v Gvate, med HIJOSi in upava, da bova vsaj v ponedeljek splanirala pot v skupnosti - ali s CUCom ali pa bi rada kot ocevidca za 15 dni odsla v Ixcan (ob Rio Negro, kjer je v zadnjih dveh tednih najvecja napetost med skupnostmi ter vojsko s spremstvom paramilitarcev. To je cona, kjer nameravajo (ob meji s Chiapasom pa vse do Karibov - Puerto Barrios zgraditi osempasovno FRANJA TRANSVERSAL DE NORTE - cesto, ki bi povezovala Mehiko s Karibi (in je del PPP - Plan Puebla Panama). Reko Rio Negro zeli vlada dvakrat zajeziti za izgradnjo dveh hidroelektraren ter megaplantaze afriskih palm in sladkornega trsa za proizvodnjo bioenergije. Posle vodijo multinacionalke, ki si obetajo slasten dobicek - tega ze imajo z eksploetacijo naravnih resurov v rudnikih na tem obmocju (nikel, zlato, platina ...). Podjetja iz ZDA, ki so neposredno povezana z vlado ZDA raziskujejo moznosti za crpanje urana.

Vecino zemlje na bodocem teritoriju Franja Transversal de Norte je najprej zasedla, kasneje pa pricela tudi kupovati vojska (in jo od obubozanih kmetov se kupujejo), da jo bodo kasneje drzavi lahko prodajali po visoki ceni. To so vojaki, ki so za potrebe drzave izvajali nasilje nad staroselci ter drugimi tam zivecimi skupnostmi.

Vceraj smo imeli v Artesana (hisi zensk) encuentro, kjer sta bili tudi dve staroselki iz Ixcan - ki sta predstavili zadnje napade na skupnosti (gre predvsem za organizirane skupnosti CPR (Comunidades de poblados en resistencia)) in potrebo po mednarodnih opazovalcih. Od organizacij in kolektivov v Gvatemali pa pricakujejo cim vecjo prisotnost, vpetost in solidarnost. Pred dvema tednoma je vojska obkolila skupnosti in vse pogostejse so groznje, ki lahko peljejo do dogodkov iz Acteala.

Skupnosti ob chiapaski meji, ki so v zadnjih letih najbolj napadeno so begunci - nekdaj gvatemalski majevski uporniki organizirani v CPR, ki so morali zaradi pritiskov vlade prebezati v Mehiko (predvsem v Quintana Roo in Chiapas). V stirih masakrih med leti 1979 - 1982 je bilo pobitih 2000 kmetov. Ko so se uporne skupnosti po letu 1996 vrnile (po podpisu mirovne pogodbe), so zasedle zemljo od katere zivijo in jo obdelujejo, ter jo za nobeno ceno ne bodo zapustile.

Mocno upava, da naju bodo sprejeli... oz. da greva, v drugem primeru med skupnosti, kjer je aktiven CUC.

Popotovanje po Centralni Ameriki je prestopanje iz boja v boj, prestopanje iz upanja v radost, in samo slepi ter gluhi turisti ne okusijo te naslade!

m2