Acteal: med zalovanjem in bojem

Zrtve grozovitega masakra v Actealu v Chiapasu (22. decembra 1997) so bili clani mirovne organizacije Las Abejas, ki je bila ustanovljena leta 1992, da bi staroselce v odrocnih predelih Lacandonskega pragozda omogocala (samo)organizairanje v boju s paramilitarnimi skupinami. Zrtve paramilitarnega masakra v Actealu so bili begunci, staroselci, predvsem zenske in otroci ter kmetje, ki so se v Acteal zatekli sredi leta 1997 iz drugih predelov pragozda ter katerih beg je bil posledica napadov razlicnih paramilitarnih skupin, ki so za potrebe kapitala in mehiske vlade, nasilno izeljevale ali preseljevale ter pobijale prebivalce.
Chiapas je podobno kot Oaxaca bogat z naravnimi surovinami in viri. Coca cola prav iz Chiapasa crpa vso potrebno vodo za proizvajanja pijac za vso (120 milijonsko) Mehiko. Paramilitarci v policijskih uniformah so v Acteal vstopili, ki so bili staroselci sredi molitve, ter priceli streljati v mnozico. Pobili so 15 otrok, 21 zensk in 9 moskih ter ranili 25 ljudi - ki so jih odpeljali v razlicne bolnisnice, kjer so se dogajale zlorabe (saj so bili ocevidci masakra).

In 250 chiapaskih zensk Las Abejas je v soboto vstopilo na zocalo, osrednji trg Oaxace, ki ga ze vec kot 3 tedne s preventivno federalno policijo zaseda izgubljen governer Ulises. Zanske Las Abejas so protestirale proti nasilju, lakoti in bolezni v Oaxaci ter molile pred katedralo. Zanske iz Acteala se vse pogosteje pojavljajo na mednarodnih in domacih demonstracijh in njihova simbolna in politicna moc je v soboto odvrnila tudi represivne enote potonjujoce drzave ter federacije.

Politicni komentator Arturo Guerrero Osorio v eni od kolumen La Noticias spekulira, da je Ulises pred kratkim izrabil zadnjo obsesijo - tiho groznjo - da bi ohranitil Oaxaco na vajetih. Vsak guverner ima namrec zadnjo moznost, preden pade iz prestola oblasti, zahtevati odcepitev - kar se je v Mehiki ze zgodilo med leti 1915 in 1920. Zato je tudi FOXova napotitev vseh militarnih in represivnih enot v Oaxaco (in pozor: tudi v Guerrero ter druge revne drzave Mehike), dokaj jasna poteza: obramba z nasiljem za enotsnot federacije.

Ulises poskusa doseci, da bi bile naslednje redne lokalne volitve namesto leta 2007 sele leta 2008 - s tem bi pridobil se eno leto, da se opere krvi in poskusa priljubiti (podkupiti) ljudstvo. Ta svoj predlog imenuje "zako transparetnosti v Oaxaci". V skaldu s to zahtevo je tudi njegov predlog zakona za pomilostitev (ki naj bi ga obravnavali ta teden). Amnestija naj bi zadevala ucitelje Sekcije 22 in clane APPO, ki so sodelovali v konfliktih med junijem in novembrom 2006. Medtem pa se ljudje proti Ulisesu organizirajo v se tako majhnih kotickih in odrocnih predelih drzave: od sindikalistov, zensk, taksistov, prodajalcev, kmetov ... Te upore je tezko popisati, ker se vrstijo dan za dnem in jih zdruzujejo razlicne pobude, iniciative, kolektivi. So sad skupscin, ki potekaj v vseh parkih ali zelenih povrsinah mest, ki so nekdaj sluzili za zbiralisca.

Kriza v Oaxaci se ze resno kaze v padcih indeksov na borzi. Najvecjo krizo naj bi utrpela mala in srednja podjetja (podobno je tekel revolucionarni proces v Argentini, ki je peljal do popolega zloma in kasneje tudi "resne pozabe" stevilnih, ki so sodelovali v uporu). Kriza se je pricela v strogem centru mesta Oaxace in se v koncentricnih krogih siri navzven, na sever, na obalo in na jug. Izgube na ravni trga naj bi obsegale 10 milijard pesov za trgovinski (komercialni) sektor (to je 180 milijard tolarjev) - polovica tega je vezana na turizem (poroca trgovinska zbornica). Zaposlitev je ze izgubilo 5.000 ljudi, posledice krize pa cuti tudi 90.000 delavcev. Ljudje na obali trdijo, da bodo v mesecu ali dveh lahko popolnoma zaprli svoje kapacitete in prenehali s turisticno ponudbo, saj je sezona tik pred pricetkom in v zadnje pol leta tako rekoc ni bilo turistov.

m2
Boje v Oaxaci lahko se naprej spemljate na
http://www.dostje.org/Aguas/Novice/nabukadnezar_frames.htm ter jih individualno ali kolektivno podprete/podpirate.